Evropski skladi - ElcomIn d.o.o.

Kako do finančnih virov iz evropskih skladov za razvoj poslovanja?

1.   Vsebina
V zadnjem obdobju se vse več govori o financiranju podjetij z evropskimi sredstvi. V dnevnem tisku lahko zasledimo podatke, da je črpanje slabo, da nimamo dovolj dobrih projektov ter da moramo del sredstev vračati. Na drugi strani pa imamo gospodarske subjekte, ki želijo priti do razvojnih sredstev, a je to zelo težko. Praksa v zadnjem obdobju kaže, da se izkoriščenost razpisanih sredstev povečuje, prav tako pa je niz uspešno izvedenih projektov, ki so bili sofinancirani iz evropskih skladov.


Vsekakor pa sofinanciranje projektov s strani evropske unije predstavlja vzvod za doseganje  razvojnih ciljev unije, ki so bili zastavljeni z Lizbonsko strategijo. Ti cilji so:
Cilj 1 - Kovergenca - zmanjšanje razlik med regijami
Cilj 2 - Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje
Cilj 3 - Evropsko teritorialno sodelovanje


Financiranje poteka preko programov evropske unije in preko skladov kohezijske politike. Skladi kohezijske politike so inštrumenti, preko katerih se zagotovi financiranje projektov. Ti skladi so:
-   Kohezijski sklad
-   Strukturna sklada
o   Evropski sklad za regionalni razvoj
o   Evropski socialni sklad
Projekti so lahko financirani s centraliziranimi ali decentraliziranimi  viri. Za prijavitelja to pomeni, da se na razpis mora prijaviti na evropski organ neposredno (centralizirani), ali pa se lahko prijavi v Sloveniji (decentralizirani). Vsekakor je enostavnejši in hitrejši postopek prijave projekta v Sloveniji neposredno.

2.   Viri financiranja v Sloveniji
Decentralizirano sofinanciranje se v Sloveniji izvaja s pomočjo operativnih programov, ki določajo razvojne prioritete in prednostne usmeritve. Centralni organ izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) kot organ upravljanja. Posredniška telesa (ministrstva) zagotavljajo sredstva za sofinanciranje programov, ki sodijo v njihov resor.  Agenti pa so tiste izvajalske inštitucije, ki skrbijo za izvedbo sofinanciranja.  
Za samega prijavitelja je najpomembneje poznati, kdo so agenti, ki pokrivajo določena področja ter objavljajo razpise (inštrumente), preko katerih se ta sredstva razdelijo.
Takšni agenti so Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Eko sklad in podobni.

3.   Kaj se financira
Sredstva, ki se dodelijo upravičencu so strogo namenska.  Niti evro sredstev se ne dodeljuje nenamensko ter je potrebno dokazati upravičeno porabo. Financira se razvojne projekte, ki prispevajo doseganju ciljev EU ter so skladni z operativnim programom, ki je osnova za objavo razpisa.
Sofinanciranje poteka preko subvencij (nepovratnih sredstev), kjer upravičenec dobi povrnjen del vloženih sredstev ali pa preko dodeljevanja ugodnih kreditov, ki imajo subvencionirano (nižjo) obrestno mero in garancijo.
V samem razpisu je vedno navedeno, kateri so upravičeni stroški, ki se sofinancirajo. Praviloma niso upravičeni stroški DDV, pogodbene kazni, nadomeščanje obstoječih kreditov in podobno. Za vsako prijavo je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo, ki opredeli stroške, ki so predmet sofinanciranja. Glede na obseg in delež sofinanciranja je ta dokumentacija različno obsežna in zahtevna. Za manjše projekte je dovolj prijavni list z opisom projekta ter načrtovanega učinka, pri večjih pa je dokumentacija bistveno bolj zahtevna in vsebuje niz prilog (npr. gradbeno dovoljenje).

4.   Kdo lahko kandidira
Vsak razpis je namenjen določenemu krogu potencialnih prijaviteljev. V samem tekstu je tako navedeno, kdo lahko kandidira in pod kakšnimi pogoji. Tako lahko kandidirajo fizične osebe, mikro, mala, srednja ali velika podjetja, javni ali zasebni zavodi, društva, klubi, lokalne skupnosti in podobno. Pogosto je navedena tudi ciljna populacija prijaviteljev z omejevalnimi kriteriji kot npr. mikro podjetje, ustanovljeno največ pred 18 meseci ali ne morejo kandidirati podjetja iz dejavnosti avtoprevozništva in podobno.
Izločevalni kriteriji so zelo jasno definirani in jih je potrebno upoštevati. Vloga se namreč najprej preveri  glede popolnosti, nato pa se preveri, če izpolnjuje vstopne pogoje oz. ne izpolnjuje izločilnih. Vloga, ki ne ustreza je izločena in nima možnosti za uspeh.

5.   Priprava vloge
Priprava vloge je lahko zelo enostavna ali pa zelo zahtevna, odvisno od pogojev razpisa. Vsekakor je potrebno natančno prebrati razpis in razumeti vsebino. Napačno razumevanje lahko privede do velike količine vloženega dela in upanja na uspeh, ki pa ni realno. Vlogo lahko pripravi prijavitelj sam ali pa to zaupa strokovnjaku. Zunanji strokovnjak sam ne more pripraviti vloge, prijavitelj mora sodelovati, saj sam prevzema obveznost izpolnitve zapisanega v vlogi.
Po dosedanjih izkušnjah razpisovalci ob objavi razpisa tudi objavijo kontaktne podatke za vsa pojasnila, kjer usposobljeni svetovalci odgovorijo na vsa morebitna vprašanja.

6.   Načela evropskega financiranja
Državne pomoči sodijo pod skupna evropska pravila za dodeljevanje tovrstnih pomoči.  Zato velja nekaj načel, ki so praviloma del vsakega razpisa:
-   Načelo nujnosti
Državna pomoč mora biti nujno potrebna in je nihče ne more koristiti za nazaj. Investicija, ki se že izvaja in je že začeta, ne more biti podprta in sofinancirana.
-   Upravičeni stroški
Prijavitelj včasih ne upošteva upravičenih stroškov kot strogo pravilo. Upravičen strošek je natančno definiran in vsi ostali stroški, ki bi jih podjetnik želel uveljavljati v kasnejših fazah realizacije in niso predstavljeni v vlogi, so neupravičeni stroški.
-   Državne pomoči morajo zagotavljati širše učinke
Z državnimi pomočmi morajo biti ustvarjeni tudi širši gospodarski učinki kot so večja povprečna dodana vrednost na zaposlenega in nova delovna mesta.  
-   Odobritev državne pomoči še ne pomeni izplačila državne pomoči
Sama odobritev državne pomoči zaradi zadostnega števila pridobljenih točk iz razpisanih kriterijev še ne pomeni tudi dejanske realizacije (izplačila) državne pomoči, pa naj bo to v obliki kredita, garancije ali sofinanciranja. V primeru sofinanciranja s subvencijo mora upravičenec po izdanem sklepu izvesti investicijo v pogodbeno določenih rokih, poravnati vse račune in po zaključku investicije vložiti zahtevek za sofinanciranje s priloženi dokazili o izvedenih plačilih. Do izplačila pride šele po uspešno opravljeni administrativni kontroli in kontroli investicije na terenu.
-   Obljubljeno je potrebno izpolniti
S pridobitvijo državne pomoči se zadeva za podjetnika ni zaključila. Upravičenec se je namreč zavezal, da bo obljubljene učinke tudi dosegel. Letno se spremlja doseganje učinkov upravičencev in po treh letih od zaključka investicije se ponovno izvede celovito oceno učinkov, ki se jo primerja z napovedjo učinkov investicije ob prijavi. Če podjetje ne dosega obljubljenih učinkov, se lahko izvede določene ukrepe. Najostrejši ukrep je tudi vračilo državne pomoči.
-   Obveščanje in informiranje javnosti
Podjetniki morajo upoštevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, kakor to ureja Uredba Sveta (ES) št. 1828/2006 (Uradni list EU L št. 371, 27.12.2006) in določa posamezni javni razpis. Celotna investicija mora biti ustrezno označena (nalepke, table).
-   Kontrola na terenu
Še pred izplačilom subvencije se opravi kontrolo na terenu. To pomeni, da podjetje obišče svetovalec in preveri investicijo z vso ustrezno dokumentacijo. Tudi v nadaljnjih fazah lahko podjetje obiščejo kontrolorji ostalih institucij povezanih s koriščenjem evropskih sredstev (npr. predstavniki ministrstev, Računskega sodišča, Evropske komisije).
-   Hramba dokumentacije in dostopnost
Podjetje mora vse dokumente, ki so povezani s podprto investicijo ustrezno arhivirati. Glede na določila posameznega razpisa se mora s strani podjetja tudi zagotoviti dostop do celotne dokumentacije v zvezi z investicijo vsem potencialnim institucijam, ki so vključene v kontrolo uporabe EU sredstev (predstavniki ministrstev, računskega sodišča, Evropske komisije).
-   Ločeno stroškovno mesto
Podjetje mora za podprto investicijo voditi ločeno računovodsko spremljanje in evidentiranje poslovnih dogodkov. Namen takšnega ločevanja je boljši pregled evidenc vseh stroškov povezanih z operacijo.
-   Resničnost podatkov
Vse informacije, navedene v prijavi na javni razpis,  morajo biti resnične, popolne in ustrezati dejanskemu stanju. Tudi vsaka kopija priloženega dokumenta mora biti resnična kopija originalnega dokumenta. Vsako navajanje neresničnih podatkov v predloženi vlogi je po pravu Republike Slovenije kaznivo dejanje, v primeru morebitne sklenjene pogodbe pa osnova za prekinitev le-te.
-   Obveščanje financerja o pomembnejših spremembah v poslovanju
V primeru, da je bil nad upravičencem pričet postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, je dolžan o postopku takoj obvestiti ustrezno institucijo.

7.   Pogoste napake
Sama prijava na razpis še ne pomeni uspeha. Podjetje mora oceniti ali je predvidena investicija del njegovega razvojnega načrta. Nabava opreme samo zaradi pridobivanja nepovratnih sredstev je nesmiselna, saj sam sistem vključuje toliko varoval, da je zloraba praktično nemogoča.
Nadalje je potrebno preveriti, če podjetje sodi v skupino podjetij, ki lahko sodelujejo na razpisu (glede velikosti, regije sedeža, dejavnosti, števila zaposlenih ipd.) ter ali je kapitalsko ustrezno skladno z opredelitvijo 2. člena Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT-UPB2, Ur.l. RS, št. 44/2007):
-   v primeru kapitalskih družb (d.o.o., d.d.), kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala;
-   v primeru osebnih družb (s.p.), kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih  let doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih in če
-   je podjetje v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije.
Podjetje mora preveriti tudi, če slučajno ne izpolnjuje katerega od izločilnih kriterijev, saj bo v tem primeru vloga zavrnjena takoj na začetku.
Preverjanje rokov iz razpisa je prav tako pomembno, saj investicije ni dovoljeno pričeti pred predpisanim rokom, prav tako pa jo je potrebno končati znotraj predvidenega roka. V kolikor to ni možno, je prijava na razpis nesmiselna.
Najpogostejše napake, ki jih delajo podjetja, ki se prijavljajo na razpise podjetniškega sklada,  so:
-   prijavljajo tudi neupravičene stroške (na primer stroške dela, medtem ko so med upravičenimi stroški javnega razpisa le stroški nakupa nove tehnološke opreme);
-   podjetja se nepravilno razvrstijo v velikostno skupino (mikro, mala ali srednja podjetja) ali pa se prijavijo kljub omejitvam glede upravičenosti do kandidiranja;
-   med viri financiranja navajajo lastne vire brez ustreznih dokazov (depoziti, kratkoročni vrednostni papirji), lastni viri, ki so vezani v osnovnih sredstvih, niso likvidni vir financiranja investicije in
-   prijavijo že začete naložbe.

8.   Napotki za uspeh
V kolikor ustreza podjetje in investicija kriterijem iz razpisa, je potrebno pripraviti vlogo. Najbolje je, če pri pripravi sodeluje zunanji strokovnjak z izkušnjami, saj nerazumevanje razpisne dokumentacije ali površno branje lahko privede do tega, da bo vloga zavrnjena.
Priprava dokumentacije je povezana z določenimi stroški, zato mora biti pripravljena tako kakovostno, da lahko pričakujemo uspeh na razpisu.
Pomembno pa je, da je prijavljeni projekt del razvojnega programa podjetja. Prijava samo zaradi pridobivanja sredstev ni smiselna, saj se bo izvedba projekta izjalovila, lahko pa tudi nastane poslovna škoda zaradi načrtovanja, ki je prilagojeno pogojem razpisa.